Žametna revolucija: Praga, 1989
1989 · event
Sedemnajstega novembra 1989 je policija v Pragi na Narodni tridi ustavila in s silo razgnala študentski pohod, ki so ga pripravili ob petdesetletnici nacistične zaprtja čeških univerz. Vest se je čez noč razširila po mestu in po državi. Gledališča so odpovedala predstave in odre odprla za razpravo, študenti so stopili v stavko, v tednu dni pa se je na Vaclavskem trgu zbiralo več sto tisoč ljudi, ki so v mrazu stresali obeske s ključi, da se je zvok razlegal čez množico.
Češkoslovaško je od zadušitve praške pomladi leta 1968 vodilo trdo vodstvo. Opozicija je preživela v majhnih krogih, predvsem okoli izjave Listina 77 in dramatika Václava Havla, ki je leta preživel v zaporu. V dneh po 17. novembru so ti krogi postali Državljanski forum v čeških deželah in Javnost proti nasilju na Slovaškem ter so se pogajali v imenu gibanja, ki je nastalo tako rekoč čez noč.
Do 27. novembra je dveurna splošna stavka ustavila državo. Dva dni pozneje je parlament iz ustave črtal člen, ki je zagotavljal vodilno vlogo komunistične partije. Decembra je nastala nova vlada, Havel je bil 29. istega meseca izvoljen za predsednika, junija 1990 pa so sledile svobodne volitve.
Revolucija je trajala šest tednov in ni terjala življenj, zato so jo poimenovali po žametu. Država se je tri leta pozneje mirno razdelila na Češko in Slovaško, dogodke leta 1989 pa v obeh državah zaznamujejo z državnim praznikom. Podoba, ki ostaja, ni barikada, temveč trg, poln ljudi, ki žvenketajo s ključi in oblasti sporočajo, da je njen čas potekel.