Trije tenorji v Rimu: 7. julij 1990
1990 · music
Zvečer 7. julija 1990, na predvečer finala svetovnega nogometnega prvenstva, je šest tisoč ljudi sedelo med ruševinami Karakalovih term v Rimu, več sto milijonov pa jih je gledalo doma. José Carreras, Plácido Domingo in Luciano Pavarotti so prvič zapeli skupaj ob spremljavi dveh orkestrov pod vodstvom Zubina Mehte. Spored je šel od opernih arij do neapeljskih pesmi in filmskih melodij ter se sklenil s skupno izvedbo arije Nessun dorma iz Puccinijeve Turandot.
Za javnim razlogom je bil še zasebni. Carreras se je zdravil zaradi levkemije in se po dolgi odsotnosti vrnil k petju, večer pa so pripravili tudi zato, da bi ga pozdravili in podprli ustanovo, ki jo je osnoval za raziskave te bolezni. Trije možje so bili prijatelji in tekmeci, oblika večera pa jim je omogočila odkrito tekmovanje pred občinstvom, ki je natanko razumelo, kaj počnejo.
Posnetek je postal najbolje prodajani klasični album doslej. Nessun dorma je široko javnost dosegla že kot glasbena tema prenosov s prvenstva, po Rimu pa je vstopila v splošni zaklad stvari, ki jih pozna vsakdo. Trije tenorji so skupaj nastopili še ob poznejših prvenstvih in gostovali celo desetletje.
Klasični glasbeniki so se o tistem večeru prepirali leta, eni so videli poenostavljanje, drugi največje občinstvo, kar jih je opera kdaj dosegla. Oboje je bilo res. Za generacijo poslušalcev brez stika z opernimi hišami je bil koncert v Karakalovih termah prvič, ko so slišali, kaj zmore šolan glas, prodajalne plošč pa so poročale, da so naslednje jutro prihajali ljudje in Puccinija iskali tako, da so melodijo opisali.