Obleganje Sarajeva: 1425 dni
1992 · event
Spomladi 1992 so hribe okoli Sarajeva zasedle sile, ki so mesto nato skoraj štiri leta držale pod ognjem. Obleganje je trajalo tisoč štiristo petindvajset dni, dlje kot katero koli obleganje prestolnice v sodobnem vojskovanju. Ubitih je bilo okoli enajst tisoč ljudi, med njimi več kot tisoč petsto otrok. Mesto, ki je osem let prej gostilo zimske olimpijske igre, je živelo brez elektrike, tekoče vode, ogrevanja in varnih ulic.
Sarajevo je bilo znano po tesnosti svojih skupnosti, kraj, kjer mošeja, sinagoga, pravoslavna cerkev in katoliška stolnica stojijo nekaj minut druga od druge. Pod obleganjem so meščani improvizirali celotno življenje. Na prostem so čakali v vrstah za vodo pri javnih pipah, kuhali na pečeh iz pločevine, na balkonih gojili zelenjavo, v kleteh vzdrževali pouk ter naprej izdajali časopise, uprizarjali gledališke predstave in priredili lepotno tekmovanje, katerega zmagovalke so razgrnile napis s prošnjo svetu, naj jih ne pusti umreti.
Rešilna vez je bil predor, izkopan z rokami pod letališko stezo in dokončan leta 1993, dolg osemsto metrov in tako nizek, da je večina hodila sklonjena. Skozenj so prihajali hrana, gorivo, zdravila in novice. Nad zemljo so Združeni narodi vodili enega najdaljših humanitarnih zračnih mostov v zgodovini.
Narodna knjižnica je avgusta 1992 zgorela z okoli dvema milijonoma knjig in rokopisov, meščani pa so pod ognjem tvorili verige, da bi rešili, kar se je dalo. Obleganje se je končalo konec februarja 1996. Sarajevo obletnico danes zaznamuje z vrstami praznih rdečih stolov vzdolž glavne ulice, po enim za vsakega ubitega, majhne stole za otroke pa štejejo posebej.