Postojnska jama: Podzemni svet Slovenije
1818 · place
Aprila 1818 je domači svetilničar Luka Čeč pripravljal znani del jame pri Postojni na obisk avstrijskega cesarja. Ko je preplezal skalno steno, je zagledal rov, v katerega ni vstopil še nihče. Za njim so se vrstile dvorane belih in oker sigastih tvorb, podzemna reka in rovi, dolgi kilometre. Postojnska jama, ki so jo ljudje obiskovali stoletja in vanjo od trinajstega stoletja vpisovali svoja imena, se je izkazala za veliko obsežnejšo, kot je kdo mislil.
Jama leži v slovenskem krasu, apnenčasti pokrajini, ki je svetovni geologiji dala besedo kras, kjer dež ponikne skozi razpoke in kamnino raztaplja v jame, vrtače in ponikalnice. Danes je izmerjenih približno štiriindvajset kilometrov rovov, obiskovalci pa se skoznje peljejo s podzemno železnico, ki obratuje od leta 1872 in je bila med prvimi te vrste na svetu.
Jama ima slavnega prebivalca. Človeška ribica je bleda, slepa dvoživka, dolga do trideset centimetrov, ki vse življenje preživi v vodi teh jam, lahko leta zdrži brez hrane in doživi tudi sto let. Domačini so nekoč verjeli, da so živali, ki jih naplavijo poplave, zmajevi mladiči, v slovenščini pa se bitje zaradi barve kože še vedno imenuje človeška ribica. Leta 2016 je samica v razstavnem akvariju odložila jajca in izvalitev je spremljal ves svet.
Postojnsko jamo je obiskalo več kot enainštirideset milijonov ljudi, kar jo uvršča med najbolj obiskane turistične jame v Evropi. Za Slovenijo je hkrati znamenitost in laboratorij, kraj, kjer se je preučevanje jam začelo kot znanost in kjer majhna država hrani enega najbolje popisanih kosov podzemne Evrope.