Prvi polet čez sto metrov: Planica, 1936
1936 · event
Petnajstega marca 1936 je v alpski dolini Planica na severozahodu Slovenije avstrijski skakalec Josef Bradl pristal po skoku, dolgem nekaj več kot sto metrov. Prvič v zgodovini je človek na smučeh preletel tolikšno razdaljo in množica v dolini je natanko vedela, kaj je videla. Številka ni bila zgolj rekord. Podrla je pregrado, za katero so mnogi v tem športu vztrajali, da presega meje človeškega telesa.
Skakalnica, ki je to omogočila, je bila delo slovenskega inženirja Stanka Bloudka, ki je zasnoval profil, precej večji od vsega tedaj v rabi, in ga vgradil v strmo pobočje pod Poncami. Planica leži na koncu ozke doline v Julijskih Alpah in njena oblika skakalcem omogoča dolg, umirjen polet. V naslednjih letih je ista skakalnica rojevala rekord za rekordom, iz običajnih smučarskih skokov pa se je izločila nova disciplina in dobila ime poleti.
Dolina je postala stalnica tega športa. Večjo letalnico, ki sta jo zasnovala brata Vlado in Janez Gorišek, so odprli konec šestdesetih let in na njej je bil svetovni rekord postavljen že velikokrat. Vsak marec se v Planico odpravi več deset tisoč ljudi na sklepne tekme sezone in slovenski skakalci so pred njimi tudi zmagovali.
Za majhen narod je Planica več kot športno prizorišče. Je kraj, kjer je bila predstava o mogočem javno popravljena v enem samem popoldnevu in kamor se šport vedno znova vrača preizkušat naslednjo mejo. Prvi polet čez sto metrov leta 1936 je trenutek, na katerega dolina pokaže, kadar se predstavlja.