Prvo sporočilo v omrežju ARPANET: 29. oktober 1969
1969 · event
Devetindvajsetega oktobra 1969 je študent na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu sedel za terminal in začel tipkati besedo za računalnik na raziskovalnem inštitutu blizu Stanforda, štiristo kilometrov stran. Charleyja Klina je nadziral inženir Leonard Kleinrock, načrt pa je bil, da se z ukazom login prijavi na oddaljeni računalnik. Vtipkal je L, nato O, vsako črko pa po telefonu potrjeval s sodelavcem na drugi strani. Sistem se je sesul. Prvo sporočilo, poslano med dvema računalnikoma v omrežju, je bilo tako zlog lo, ki ga ni načrtoval nihče in ki zveni bolje od vsega, kar bi lahko napisali za to priložnost.
Omrežje se je imenovalo ARPANET in ga je financirala raziskovalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva. Namen je bil, da si dragi računalniki na različnih univerzah delijo delo, zasnova pa je slonela na paketnem preklapljanju, ki sta ga neodvisno razvila Paul Baran v Ameriki in Donald Davies v Britaniji, pri čemer se sporočila razrežejo na majhne zavoje, ki si sami poiščejo pot in se na cilju znova sestavijo. Trditev, da je bilo omrežje zgrajeno za preživetje jedrske vojne, je poenostavitev, ki jo je težko odpraviti.
Uro pozneje so povezavo obnovili in prijava je uspela. Do decembra so bila štiri vozlišča, v Los Angelesu, Stanfordu, Santa Barbari in Utahu. Elektronska pošta se je pojavila leta 1971 in hitro postala glavna raba, česar ni napovedal nihče.
Leta 1983 je omrežje prevzelo protokola TCP in IP, ki omogočata povezovanje različnih omrežij, in ta trenutek običajno štejemo za rojstvo pravega interneta. Opremo iz tiste prve noči hranijo na UCLA, soba, kjer sta bili vtipkani obe črki, pa je danes majhen muzej.