Nelson Mandela stopi na svobodo: 1990
1990 · event
Zjutraj 11. februarja 1990 je Nelson Mandela stopil iz zapora Victor Verster blizu Cape Towna v preobraženi svet. Star sedeminsedemdeset let, natanko enaintrideset let, popravljam: pri enainsedemdesetih letih, po sedemindvajsetih letih ujetništva, je s tiho dostojanstvenostjo stopal proti svobodi, roko pa je dvignil v znameniti pozdrav, ki je postal simbol upora proti apartheidu. Mož, ki je v ječo vstopil v času, ko je bil svet povsem drugačen, ko je bila televizija še luksuz in ko je hladna vojna določala svetovno politiko, je stopil na sončno svetlobo kot živa legenda. Na tisoče ljudi se je zbralo, da bi bili priča temu trenutku, milijoni po vsem svetu pa so spremljali dogajanje, zavedajoč se, da niso priča zgolj izpustitvi zapornika, temveč prelomnemu trenutku v zgodovini človeštva. Ob njem je stala njegova žena Winnie, in v tej podobi je bilo strnjeno upanje naroda, izčrpanega po desetletjih krutega rasnega zatiranja.
Mandelovo ujetništvo je postalo moralno merilo gibanja proti apartheidu. Obsojen zaradi sabotaže in zarote je preživel več kot dve desetletji na otoku Robben, kjer je prenašal težaško delo v apnenčevem kamnolomu in dušečo osamljenost svoje celice. Vendar ga ta leta niso zagrenila, nasprotno, poglobila so njegovo zavezanost spravi in pravičnosti. Do njegove izpustitve je prišlo po zaslugi osvobodilnega gibanja, ki se ni dalo utišati, mednarodnega pritiska, ki je postajal vse bolj neizogiben, in južnoafriške vlade, ki je končno priznala, da je oprijem apartheida nevzdržen.
Sledil je izjemen vzpon njegovega vodstva. Štiri leta po izpustitvi je bil Mandela izvoljen za predsednika Južne Afrike na prvih popolnoma reprezentativnih demokratičnih volitvah v državi in postal prvi črni predsednik države. Njegovo predsedovanje, ki je trajalo do leta 1999, je bilo posvečeno razgradnji institucionalnega rasizma, vgrajenega v vsako strukturo družbe. Namesto da bi iskal maščevanje nad svojimi zatiralci, se je zavzemal za resnico in spravo ter svoj ranjeni narod vodil na poti celjenja. S tem, ko je tisto februarsko jutro stopil na svobodo, Mandela ni le ponovno pridobil lastne svobode, temveč je odprl vrata, skozi katera je lahko celoten narod stopil proti dostojanstvu.