Luthrovih 95 tez: začetek reformacije
1517 · event
Jeseni leta 1517 je Martin Luther, profesor moralne teologije na univerzi v Wittenbergu, v rokah držal snop pergamenta z devetindevetdesetimi latinskimi tezami. Po tonu niso bile revolucionarne izjave, temveč formalno povabilo k učeni disputaciji, akademski praksi, stari kot univerza sama. Vendar so se dotaknile jedra največjega spora tedanjega krščanstva: cerkvene prodaje odpustkov, tistih listin odpuščanja, ki so obljubljale olajšanje pokore in trpljenja v vicah. Luthrove teze so spraševale po papeževi oblasti za podeljevanje takšnega odpuščanja in z natančno teološko argumentacijo dokazovale, da pravo odpuščanje izhaja iz iskrenega kesanja, ne iz papeških listin. Dokument je bil skromnega izvora, verjetno pribit na vrata cerkve v Wittenbergu, kot je bila navada, in namenjen povabilu k učeni razpravi med duhovščino in učenjaki.
Kar se je začelo kot akademsko dejanje, se je spremenilo v nekaj veliko večjega, kot je Luther sam pričakoval. V nekaj tednih so bile njegove teze prevedene iz latinščine v nemščino in so se s presenetljivo hitrostjo razširile po nemških deželah, čemur je botroval na novo izpopolnjeni tiskarski stroj. Odmevale so med prebivalstvom, ki ga je že tako vznemirjalo cerkveno bogastvo in duhovna oblast. Knezi, trgovci in preprosti ljudje so v Luthrovih besedah našli glas za lastne dvome in pritožbe. Menih je želel reformirati Cerkev od znotraj z učeno razpravo, namesto tega pa je postal nehoteni sprožilec njenega razkola.
Ta trenutek je odmeval skozi stoletja. Luthrovih devetindevetdeset tez je sčasoma sprožilo protestantsko reformacijo, ki je razdrobila zahodno krščanstvo in za vselej preoblikovala duhovno in politično podobo Evrope. Čeprav so cerkveno oblast izpodbijali že prejšnji reformatorji, noben ni dosegel takšnega odmeva ali posledic. Iz tiste jeseni v Wittenbergu so vzniknile nove veroizpovedi, načelo sola scriptura in prepričanje, da imajo laiki neposreden dostop do božje resnice, spremembe, ki niso preoblikovale zgolj teologije, temveč same temelje človeške družbe.