Yuri Gagarin
1934 – 1968 · Russia
Znan po: Prvi človek v vesolju, 12. aprila 1961 na krovu Vostoka 1
“Pojehali. Gremo.”
Biografija
Jurij Gagarin se je 9. marca 1934 rodil v vasi Klušino zahodno od Moskve kot tretji od štirih otrok tesarja in mlekarice na državni kmetiji. Nemške enote so vas zasedle oktobra 1941, požgale šolo in se naselile v družinski hiši; Gagarinovi so enaindvajset mesecev prebili v zemljanki za njo, najstarejša otroka pa so odgnali na prisilno delo na Poljsko in domov sta se vrnila šele leta 1945. Po vojni se je družina preselila v Gžatsk, kjer je nekdanji vojaški letalec fantoma predaval matematiko in naravoslovje. Pri šestnajstih se je Gagarin izučil za livarja v jeklarni pri Moskvi, nato so ga poslali na tehnično šolo v Saratovu, kjer se je učil o traktorjih; tam se je vpisal v letalski klub in letel najprej z dvokrilnikom, pozneje z letalom jak-18.
Leta 1955 so ga sprejeli v vojaško letalsko šolo v Orenburgu, kjer je zaradi pristankov skoraj izpadel, dokler mu inštruktor ni dal blazine, s katere je bolje videl iz pilotske kabine. Novembra 1957 je bil povišan v poročnika z manj kot 170 urami naleta in poslan v Luostari, oporišče na skrajnem severu blizu norveške meje, kjer je letel z lovci mig-15. Leta 1960 je bil med šestimi piloti prvega izbora kozmonavtov, pripravljenimi za najzgodnejše polete: dovolj drobnimi za kabino Vostoka in zanesljivimi na zdravniških preizkusih. Zjutraj 12. aprila 1961 je poletel z izstrelišča Bajkonur v kazaški stepi, enkrat obkrožil Zemljo in bil po 108 minutah spet na tleh, prvi človek, ki je zapustil planet in se vrnil nanj. Star je bil sedemindvajset let.
Leta, ki so sledila, so minila v slavi. Postal je heroj Sovjetske zveze, po svetu je potoval kot človeški obraz sovjetske znanosti, leta 1962 je bil izvoljen v vrhovni sovjet in imenovan za namestnika vodje usposabljanja v centru za kozmonavte, ki danes nosi njegovo ime. Bil je v rezervni posadki Sojuza 1 in ob usodni nesreči te odprave izgubil prijatelja Vladimirja Komarova; oblast mu je nato, da ne bi tvegala smrti narodnega junaka, dokončno prepovedala polete v vesolje. Februarja 1968 je po končanem šolanju na akademiji Žukovski spet smel leteti z običajnimi letali, pet tednov pozneje, 27. marca, pa je mig-15, ki ga je pilotiral z inštruktorjem Vladimirjem Serjoginom, strmoglavil pri Kiržaču; oba sta se ubila. Star je bil štiriintrideset let. Mesto njegovih šolskih let je bilo preimenovano po njem, 12. april pa še danes velja za obletnico prvega človekovega poleta v vesolje.