Věra Čáslavská
1942 – 2016 · Czechia
Znan po: Olimpijska telovadka s sedmimi zlatimi kolajnami in tihim protestom leta 1968
“Domovini je dala popolnost v športu in pogum v tišini.”
Biografija
Věra Čáslavská se je 3. maja 1942 rodila v Pragi in je do telovadbe prišla po ovinku, saj se je najprej ukvarjala z umetnostnim drsanjem. Ko je leta 1958 prvič nastopila na svetovnem prvenstvu, je bila stara šestnajst let, češkoslovaška vrsta pa je osvojila srebro; leto pozneje je na evropskem prvenstvu dobila prvi naslov, in sicer v preskoku. Z olimpijskih iger v Rimu leta 1960 se je vrnila s srebrno ekipno kolajno, na svetovnem prvenstvu leta 1962 v domačem mestu pa jo je v mnogoboju ustavila le Sovjetka Larisa Latinina; naslov svetovne prvakinje je vseeno osvojila v preskoku. Odtlej je vadila z željo, da bi sovjetsko šolo premagala v vsem.
Med letoma 1964 in 1968 je Čáslavská na velikih mednarodnih tekmovanjih osvojila devetnajst posamičnih zlatih kolajn in v mnogoboju ni izgubila niti enkrat. Na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 je zmagala v mnogoboju ter na gredi in v preskoku, na svetovnem prvenstvu leta 1966 pa je dobila mnogoboj, ubranila naslov v preskoku in Češkoslovaško popeljala do ekipnega zlata, s čimer je bil zlomljen sovjetski monopol. Leta 1965 in znova leta 1967 je pobrala vseh pet posamičnih evropskih naslovov in si prislužila dve oceni deset. Poleti 1968 je podpisala reformni manifest Dva tisoč besed, in ko so v državo vkorakale enote Varšavskega pakta, je ostala brez telovadnice ter se zatekla v Jeseníke, kjer je moč ohranjala z vrečami krompirja namesto uteži in s hlodi namesto gredi. Dovoljenje za pot v Ciudad de México je dobila šele v zadnjem hipu.
Na teh igrah je osvojila kolajno v vseh šestih disciplinah: ubranila je naslov v mnogoboju ter zmagala v preskoku, na dvovišinski bradlji in na parterju, pri čemer si je zadnje zlato delila, potem ko so sodniki zvišali oceno sovjetske tekmovalke. Dvakrat, med podelitvama za gredo in parter, je ob sovjetski himni sklonila glavo in jo obrnila stran. Doma so jo razglasili za športnico leta, nato pa kaznovali: pahnili so jo iz tekmovalnega športa, ji odrekli delo in ji za leta prepovedali potovanja in celo obiske športnih prireditev. V osemdesetih letih je njen položaj olajšalo posredovanje članov Mednarodnega olimpijskega komiteja, po žametni revoluciji pa se je vrnila v javno življenje in bila v devetdesetih predsednica Češkega olimpijskega komiteja. Umrla je 30. avgusta 2016 kot najuspešnejša telovadka, kar jih je dala njena dežela.