Václav Havel
1936 – 2011 · Czechia
Znan po: Dramatik in disident, ki je vodil žametno revolucijo in postal predsednik
“Resnica in ljubezen morata premagati laž in sovraštvo.”
Biografija
Václav Havel se je 5. oktobra 1936 rodil v Pragi v premožno družino, znano po graditeljskih podjetjih in podpori češki kulturi; prav ta dediščina mu je pod komunistično oblastjo pozneje škodovala. Ker mu je razredno poreklo zaprlo vrata humanističnih fakultet, se je izučil za kemijskega laboranta, srednjo šolo je leta 1954 dokončal ob večernih tečajih, nato pa dve leti študiral ekonomijo na Češki tehniški univerzi in študij opustil. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil kot odrski delavec v praškem Gledališču na ograji, dramaturgijo je študiral dopisno na praški gledališki akademiji, leta 1964 pa se je poročil z Olgo Šplíchalovo.
Njegova prva celovečerna drama Vrtna veselica je bila uprizorjena leta 1963 in mu prinesla mednarodni sloves, sledilo ji je Obvestilo. V obeh je z izraznimi sredstvi gledališča absurda razgalil jezik in logiko birokratske diktature. Med invazijo držav Varšavskega pakta avgusta 1968 je govoril na valovih Svobodnega češkoslovaškega radia iz Liberca, v letih tako imenovane normalizacije, ki so sledila, pa so bile njegove igre doma prepovedane. Nekaj časa je delal v pivovarni v Trutnovu; izkušnjo je prelil v dramo Avdienca, svoja besedila pa je širil v samizdatu. Leta 1977 je postal eden od ustanoviteljev in govorcev Listine 77, izjave, ki je državljane povezala okrog človekovih pravic, h katerim se je oblast zavezala, a jih ni spoštovala. Dve leti pozneje je soustanovil Odbor za obrambo nepravično preganjanih. Tajna policija ga je nenehno nadzorovala, večkrat je bil zaprt, najdlje skoraj štiri leta, med 1979 in 1983.
Ko je novembra 1989 izbruhnila žametna revolucija, je Havel vodil Državljanski forum skozi pogajanja, ki so brez prelivanja krvi končala komunistično oblast, decembra pa je bil izvoljen za predsednika Češkoslovaške. Bil je zadnji, ki je opravljal to funkcijo; po razdružitvi države je bil od leta 1993 do 2003 prvi predsednik Češke republike in si je prizadeval za razpustitev Varšavskega pakta ter za vstop svoje dežele v Nato. O nekaterih njegovih odločitvah, denimo o splošni pomilostitvi obsojencev iz komunističnih let in o nasprotovanju slovaški osamosvojitvi, so doma ostro razpravljali, medtem ko je njegov ugled v svetu rasel. Po koncu mandata je še naprej pisal in povezoval ljudi, med drugim na konferencah Forum 2000 in v ustanovi VIZE 97, dokler ni 18. decembra 2011 umrl v svoji podeželski hiši v Hrádečku. Praško mednarodno letališče od leta 2012 nosi njegovo ime.