Ruth Bader Ginsburg
1933 – 2020 · United States
Znan po: Vrhovna sodnica, ki je ženskam izbojevala ustavno enakost
“Borite se za tisto, kar vam je pomembno, vendar tako, da se vam bodo drugi pridružili.”
Biografija
Ruth Bader Ginsburg se je kot Joan Ruth Bader rodila 15. marca 1933 v Brooklynu, kot druga hči judovskega priseljenca iz Odese in matere, ki jo je vsak teden vodila v knjižnico in je za rakom umrla dan pred Ruthino maturo. Študirala je na univerzi Cornell, kjer je leta 1954 diplomirala kot najbolje uvrščena študentka svoje generacije, mesec pozneje se je poročila z Martinom Ginsburgom, na uradu v Oklahomi pa so jo takoj po zanositvi razporedili na nižje delovno mesto. Leta 1956 se je vpisala na pravno fakulteto Harvard kot ena od devetih žensk med približno petsto moškimi, nato je prestopila na Columbio in si ob diplomi delila prvo mesto v letniku.
Odvetniške pisarne mlade matere niso hotele zaposliti, zato je začela pri raziskovalnem in pedagoškem delu. Projekt Columbie o mednarodnem postopku jo je pripeljal na Švedsko, kjer se je naučila jezika, z Andersom Bruzeliusom napisala knjigo o civilnem postopku in našla družbo, ki se je o mestu žensk že odkrito prepirala. Poučevala je na pravni fakulteti Rutgers in nato na Columbii, kjer je kot prva ženska na pravni fakulteti dobila trajni profesorski naziv. V sedemdesetih letih je pri Ameriški zvezi za državljanske svoboščine delala kot prostovoljna odvetnica in generalna pravna svetovalka ter pred vrhovno sodišče nosila zadevo za zadevo, med njimi tudi takšne, ki so jih vložili moški, da bi sodnikom pokazala, kako zakoni, ki ljudi razvrščajo po spolu, škodijo v obe smeri. Jimmy Carter jo je leta 1980 imenoval na zvezno pritožbeno sodišče v Washingtonu, leta 1993 pa jo je Bill Clinton predlagal za vrhovno sodnico; bila je prva Judinja in druga ženska na tem sodišču.
Na vrhovnem sodišču je napisala večinsko mnenje v zadevi Združene države proti Virginiji, s katero je leta 1996 padlo pravilo, da Virginijski vojaški inštitut sprejema samo moške. V treh letih po upokojitvi Sandre Day O'Connor leta 2006 je bila edina ženska na sodniški klopi, njena ločena mnenja pa so postajala vse ostrejša: z odklonilnim mnenjem v zadevi Ledbetter proti Goodyearu je leta 2007 pozvala kongres, naj na novo napiše zakon o plačni diskriminaciji, in kongres je to leta 2009 storil. Dvakrat je prebolela raka in se leta 2013 in 2014 ni hotela umakniti, ko bi njeno naslednico ali naslednika lahko izbrala demokratski predsednik in senat. Ginsburgova je 18. septembra 2020 v svojem domu v Washingtonu umrla za razsejanim rakom trebušne slinavke, stara 87 let. Njen sedež so zapolnili devetintrideset dni pozneje, sodna praksa, ki jo je izbojevala in po kateri država ljudem ne sme dodeljevati vlog glede na spol, pa je prestala prepir o njenem stolu.