Roald Amundsen
1872 – 1928 · Norway
Znan po: Prvi človek na južnem tečaju
“Prvi človek na južnem tečaju, izgubljen na poletu, s katerim je hotel rešiti druge.”
Biografija
Roald Amundsen se je rodil 16. julija 1872 v kraju Borge med norveškima mestoma Fredrikstad in Sarpsborg, v družini ladjarjev in pomorskih kapitanov. Bil je četrti sin Jensa Amundsena in Hanne Sahlqvist, mati pa ga je, ker ga je hotela obvarovati morja, usmerjala v medicino. Obljubo ji je držal, dokler ni umrla, ko je imel enaindvajset let, nato pa je v nekaj tednih zapustil univerzo in odšel na morje. Pri petnajstih je prebral pripovedi o kopenskih arktičnih odpravah sira Johna Franklina in pozneje je povedal, da so mu te knjige zarisale celotno pot življenja. Iz njih ni odnesel romantike, temveč metodo: prepričanje, da polarni svet kaznuje improvizacijo in nagrajuje pripravo.
Te obrti se je Amundsen učil od znotraj. Leta 1897 se je kot prvi častnik pridružil belgijski antarktični odpravi Adriena de Gerlacha na ladji Belgica, ki je obtičala v ledu in tako postala prva odprava, ki je prezimila na Antarktiki, pred skorbutom pa jo je rešilo predvsem sveže meso, ki ga je posadki vztrajno predpisoval odpravni zdravnik Frederick Cook. Med letoma 1903 in 1906 je vodil odpravo šestih mož, ki je na majhni ribiški jadrnici Gjøa prva v zgodovini preplula Severozahodni prehod. Dvakrat so prezimili ob Otoku kralja Viljema, kjer so ga Netsilik Inuiti naučili voditi pasje vprege in nositi živalske kože namesto volne, ki se je napila vode in zmrznila. To znanje ga je poneslo na jug. Junija 1910 je z Norveške odplul na ladji Fram, januarja 1911 je dosegel Zaliv kitov, postavil oporišče Framheim, uredil skladišča na 80., 81. in 82. vzporedniku ter 14. decembra 1911 s štirimi tovariši stal na južnem tečaju.
Tečaj njegovih načrtov ni izčrpal. Ko mu leta 1918 ni uspelo, da bi z ladjo Maud prek Severovzhodnega prehoda odplul do severnega tečaja, se je obrnil v zrak: 12. maja 1926 je s petnajstimi možmi na zrakoplovu Norge kot prvi z gotovostjo dosegel severni tečaj. Junija 1928 je vzletel, da bi poiskal posadko ponesrečenega zrakoplova Italia, in nad Arktiko izginil. Iskanje so septembra istega leta ustavili, njegovih posmrtnih ostankov pa niso nikoli našli. Za njim je ostalo trdno praktično znanje, ki ga je v veliki meri prevzel od ljudi, ki so v ledu že živeli, in zgled vodje, ki je svoje može pripeljal domov.