Nicholas Winton
1909 – 2015 · United Kingdom
Znan po: britanski humanitarec, ki je leta 1939 rešil 669 otrok s Češkoslovaške
“Rešil je šeststo devetinšestdeset otrok in o tem petdeset let ni rekel ničesar.”
Biografija
Nicholas Winton se je rodil 19. maja 1909 v londonskem Hampsteadu kot srednji od treh otrok Rudolpha in Barbare Wertheim, nemških Judov, ki sta se dve leti prej preselila v Britanijo, priimek spremenila v Winton in otroke dala krstiti. Šolo Stowe je zapustil brez spričevala in se poklica učil ob delu: najprej na večerni šoli in pri londonski Midland Bank, nato pri bankah v Hamburgu, Berlinu in Parizu, dokler se ni vrnil domov kot borzni posrednik na londonski borzi. Bil je dober sabljač, leta 1938 uvrščen v britansko reprezentanco, in prepričan socialist, blizu laburistom, ki so nasprotovali popuščanju Hitlerju, in prav iz tega kroga ga je konec leta 1938 doletel telefonski klic.
Božič tistega leta je nameraval preživeti na smučanju v Švici. Namesto tega je odpotoval v Prago, kjer je njegov prijatelj Martin Blake delal pri Britanskem odboru za begunce s Češkoslovaške in kjer so prostovoljci skušali spraviti otroke ogroženih družin na varno, preden pride nemška zasedba. Po kristalni noči je spodnji dom britanskega parlamenta pristal na sprejem beguncev, mlajših od sedemnajst let, če je imel vsak otrok zagotovljeno streho in položenih petdeset funtov jamstva. Winton je v Pragi preživel približno tri tedne in pomagal sestavljati sezname ogroženih otrok, nato pa se je vrnil v London in svoje večere posvetil papirjem, ki jih je reševanje v resnici zahtevalo: botrom, dovoljenjem, prehodu čez Nizozemsko, ki je mejo za judovske begunce zaprla, in fotografijam otrok, ki jih je objavljal v reviji Picture Post, da bi zanje našel družine. Ob njem je delala tudi njegova mati. Skupaj je v Britanijo prišlo 669 otrok. Zadnji vlak, ki bi moral 1. septembra 1939 oditi iz Prage, ni nikoli odpeljal; Nemčija je tistega jutra napadla Poljsko, od 250 otrok, vpisanih nanj, pa sta konec vojne dočakala le dva.
O vsem tem Winton skoraj petdeset let ni govoril. Svet je zanj izvedel šele leta 1988, ko ga je oddaja BBC That's Life! posadila med občinstvo, polno odraslih otrok, ki jim je pomagal rešiti življenje. Britanski časopisi so ga poimenovali britanski Schindler, čeprav je sam vedno poudarjal, da so težje in nevarnejše delo opravili tisti, ki so ostali v Pragi, med njimi Trevor Chadwick in Doreen Warriner. Priznanja so prišla pozno: leta 2003 ga je kraljica Elizabeta II. povzdignila v viteški stan za zasluge za človeštvo, leta 2014 pa je prejel red belega leva, najvišje odlikovanje Češke republike. Umrl je 1. julija 2015 v starosti 106 let.