Miriam Makeba
1932 – 2008 · South Africa
Znan po: Mama Afrika: pevka, ki je Južno Afriko iz pregnanstva ponesla v svet
“Mama Afrika, ki je svojo deželo trideset let pregnanstva nosila v glasu in jo s petjem priklicala domov.”
Biografija
Miriam Makeba se je kot Zenzile Miriam Makeba rodila 4. marca 1932 v Prospectu, črnskem naselju blizu Johannesburga. Ko je bila stara osemnajst dni, so mater obsodili na šest mesecev zapora, ker je prodajala doma kuhano pivo, in ker družina ni zmogla plačati globe, je dojenček šel v ječo z njo. Oče, učitelj, je umrl, ko je imela šest let, vzgajala pa jo je večinoma babica v naselju pri Pretorii, medtem ko je mati služila pri belskih družinah v Johannesburgu. Osem let je pela v zboru metodistične šole v Pretorii, v angleščini ter v jezikih xhosa, sotho in zulu; pozneje je povedala, da se je naučila peti v angleščini, preden jo je znala govoriti. Šolo je pustila zaradi dela, pri sedemnajstih se je poročila in leta 1950 rodila edinega otroka, hčer Bongi.
Poklicno pot je začela s skupino Cuban Brothers, nadaljevala z Manhattan Brothers in z žensko zasedbo Skylarks, katere spored je mešal jazz, tradicionalne afriške napeve in zahodno popularno glasbo. Majhna vloga v protiaparthejdskem filmu Come Back, Africa iz leta 1959 jo je odnesla iz države, v Benetke, London in New York; v Londonu je spoznala Harryja Belafonteja, ki ji je postal mentor, do leta 1960 pa je snemala v Združenih državah. Prav tistega leta ji je južnoafriška oblast preprečila vrnitev na materin pogreb in pravice do doma je bilo konec. Pela je Pata Pata, z Belafontejem prejela grammyja za njun album iz leta 1965, pred Združenimi narodi pričala proti aparthejdski vladi in se leta 1968 poročila z voditeljem Črnih panterjev Stokelyjem Carmichaelom, po čemer so ameriški nastopi usahnili, med potovanjem v tujini pa so ji odvzeli vizum.
Pregnanstvo jo je pripeljalo v Gvinejo in od tam je nastopala po vsej Afriki, na proslavah neodvisnosti in s pesmimi, ki so aparthejd imenovale naravnost; med njimi je Soweto Blues, ki jo je zanjo napisal Hugh Masekela po vstaji leta 1976. Domov se je vrnila leta 1990, po tridesetih letih odsotnosti in potem, ko se je razgradnja aparthejda že začela, in delala naprej: leta 1991 album z Nino Simone in Dizzyjem Gillespiejem, leta 1992 film Sarafina!, od leta 1999 mesto veleposlanice dobre volje Organizacije za prehrano in kmetijstvo ter leta humanitarnega dela. Devetega novembra 2008 se je po koncertu v Italiji zgrudila in umrla za srčnim infarktom. Bila je med prvimi afriškimi glasbeniki, ki jih je slišal ves svet, Nelson Mandela pa je ob njeni smrti dejal, da je njena glasba v vseh nas prebujala močno upanje.