Mary Anning
1799 – 1847 · United Kingdom
Znan po: Iskalka fosilov iz Lyme Regisa, katere najdbe so odprle izgubljeni prasvet
“Brala je pečine Lyme Regisa in svetu pokazala prvo podobo izginulega morja.”
Biografija
Mary Anning se je rodila 21. maja 1799 v Lyme Regisu, majhnem obmorskem mestecu na dorsetski obali jugozahodne Anglije, v družino, ki je živela na robu revščine. Njen oče Richard Anning je bil mizar, ki si je zaslužek povečeval tako, da je iz obalnih pečin luščil fosile in jih prodajal obiskovalcem, otroke pa je jemal s seboj na obalo. Od desetih otrok, ki sta jih imela z ženo Molly, sta odraslost dočakala le Mary in njen starejši brat Joseph. Njeno šolanje se je izčrpalo v kongregacionalistični nedeljski šoli, kjer se je naučila brati in pisati; nauk te občine je, za tisti čas nenavadno, poudarjal, da je treba izobraževati tudi revne, eden njenih pridigarjev pa je vernike spodbujal, naj se lotijo nove vede, geologije. Vse drugo se je naučila sama, iz pečin in iz znanstvenih razprav, ki jih je prepisovala na roko.
Pečine pri Lyme Regisu sestavljata modri lias in charmouthski muljevec, plasti apnenca in skrilavca, odložene na plitvem morskem dnu v zgodnji juri, fosile pa so izdajale predvsem pozimi, ko je dež zrahljal kamnino in so plazovi razgalili kosti, do katerih je bilo treba priti, preden jih je morje spet odneslo. Anningova je delala prav v tem letnem času in pri tem zares tvegala življenje. Pri dvanajstih letih je skupaj z Josephom rešila prvo pravilno prepoznano okostje ihtiozavra. Sledile so nadaljnje najdbe: prvi skoraj popolni okostji pleziozavra, prvo okostje pterozavra, najdeno zunaj Nemčije, in številni ribji fosili. Z natančnim opazovanjem je pokazala, da so predmeti, ki so jim takrat rekli bezoarji, okamneli iztrebki in da so belemniti ohranili črnilne mešičke, kakršne imajo današnji glavonožci. Geologi iz Britanije, Evrope in Amerike so prihajali v njeno trgovino po primerke in po nasvet o anatomiji.
Priznanje je prihajalo neenakomerno. Kot ženska se ni mogla včlaniti v Londonsko geološko društvo, njeno ime je pogosto izostalo iz razprav, ki so opisovale njene najdbe, denar pa je bil stalna skrb; edino znanstveno besedilo, ki ga je objavila za življenja, je bil odlomek pisma v reviji Magazine of Natural History leta 1839, v katerem je podvomila o trditvi, ki jo je revija natisnila. Njen prijatelj, geolog Henry De la Beche, je naslikal Duria Antiquior, prvo široko razširjeno upodobitev prazgodovinskega življenja, rekonstruirano iz fosilov, in to večinoma po primerkih, ki jih je našla ona, odtise pa je prodajal njej v korist. Anningova je 9. marca 1847 v Lyme Regisu umrla za rakom dojke, stara sedeminštirideset let. De la Beche je pred Geološkim društvom prebral posmrtni govor v njen spomin, čast, ki je društvo dotlej ni izkazalo nikomur zunaj svojih vrst. Bitja, ki jih je izvlekla iz dorsetskih pečin, stojijo še danes v muzejih, vprašanja o starosti Zemlje, ki so jih sprožila, pa so preživela vse, ki so jih zastavljali.