Hans Christian Andersen
1805 – 1875 · Denmark
Znan po: Danski pisatelj 156 pravljic, med njimi Male morske deklice in Grdega račka
“Življenje samo je najlepša pravljica.”
Biografija
Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805 v Odenseju kot sin revnega čevljarja, ki mu je bral Tisoč in eno noč, in nepismene perice. Oče je umrl leta 1816, dečka pa so poslali v šolo za otroke revežev in ga dali v delo, najprej k tkalcu, nato h krojaču. Pri štirinajstih je sam odšel v Kopenhagen, da bi si ustvaril življenje v gledališču. Lep sopranski glas mu je prinesel mesto v Kraljevem danskem gledališču, a se je kmalu spremenil; sodelavec mu je rekel, da je v resnici pesnik, in Andersen je to vzel resno. Jonas Collin, ravnatelj gledališča, je v njem prepoznal dar in pregovoril kralja Friderika VI., naj plača njegovo šolanje v Slagelseju in Helsingørju. Ta leta je Andersen pozneje imenoval najtemnejša v svojem življenju.
Uspeh je prišel leta 1829 z nenavadno šaljivo pripovedjo Pohod od Holmenskega kanala do vzhodne konice Amagra, v kateri pripovedovalec sreča svetega Petra in govorečo mačko. Kraljeva potovalna štipendija ga je leta 1833 poslala po Evropi, italijansko popotovanje pa je preraslo v Improvizatorja, roman, ki mu je leta 1835 prinesel ime. Istega maja je izdal knjižico enainšestdesetih nevezanih strani, Pravljice, pripovedovane otrokom, v kateri so bile Kresilo, Mali in Veliki Klavs, Princeska na zrnu graha in Rožice male Ide. Za rokopis je prejel trideset rigsdalerjev. Danski kritiki so klepetavemu tonu nasprotovali in menili, da morajo take zgodbe poučevati, ne pa zabavati. Andersen je vztrajal. Decembra je izšla Palčica, aprila 1837 pa Mala morska deklica in Cesarjeva nova oblačila, katerih konec je tik pred izidom predelal tako, da resnico na glas pove otrok v množici.
V štiridesetih letih in devetih zvezkih je Andersen napisal 156 pravljic, med njimi Grdega račka, Snežno kraljico, Slavčka, Stanovitnega kositrnega vojaka, Rdeče čeveljčke in Deklico z vžigalicami. Pisal je tudi romane, drame, pesmi in potopise, potoval je skoraj neprenehoma, sproščen med slavnimi in nikjer zares doma. Nikoli se ni poročil. Umrl je 4. avgusta 1875 na posestvu Rolighed, podeželski hiši družine Melchior pri Kopenhagnu, in bil pokopan v mestu. Njegove pravljice so od tedaj prevedli v več kot 125 jezikov, prešle so v balet, gledališče in film ter v skupni spomin bralcev, ki se ne spominjajo več, kje so jih prvič slišali.