Giuseppe Verdi
1813 – 1901 · Italy
Znan po: Italijanski skladatelj oper Rigoletto, La traviata, Aida in Otello ter glas risorgimenta
“Njegovi zbori so razdeljeni deželi dali en sam glas, gledališču pa srce.”
Biografija
Giuseppe Verdi se je rodil 9. ali 10. oktobra 1813 v vasi Le Roncole pri Bussetu, v današnji pokrajini Parma, kot sin gostilničarja in predice; sam je vse življenje praznoval 9. oktober. Pri štirih letih je pri vaškem učitelju začel z zasebnim poukom latinščine in italijanščine, pri osmih pa je po učiteljevi smrti postal plačani organist domače cerkve. Od dvanajstega leta se je učil pri Ferdinandu Provesiju, vodji mestne glasbene šole v Bussetu, in pisal koračnice, sinfonie in cerkvene skladbe na ducate. Milanski konservatorij ga ni sprejel, zato mu je pokrovitelj Antonio Barezzi, trgovec z živili in žganjar na čelu krajevnega filharmoničnega društva, uredil zasebni pouk pri Vincenzu Lavigni, nekdanjem sodelavcu Scale. Verdi se je poročil z Barezzijevo hčerjo Margherito; v poznejših letih se je rad predstavljal kot kmečki sin, čeprav je bilo njegovo šolanje v resnici skrbno in dolgo.
Verdi je po Rossiniju, Belliniju in Donizettiju zavladal italijanski operi; njihova dela je vsrkal skupaj s francosko veliko opero Meyerbeera in Spontinija. Ime mu je ustvaril Nabucco iz leta 1842, zbor pregnanih Hebrejcev Va, pensiero pa so poslušali v duhu risorgimenta, gibanja za združitev Italije, s katerim so njegove zgodnje opere odkrito simpatizirale; skladatelj sam je postal podoba teh idealov, kratek čas pa je bil tudi izvoljeni poslanec. Macbeth iz leta 1847 velja za njegovo prvo mojstrovino. Tri dela njegovega srednjega obdobja, Rigoletto iz leta 1851 ter Trubadur in Traviata iz leta 1853, so mu prinesla uspeh, ki mu je omogočil zmanjšati operno breme in se ustaliti kot posestnik blizu rojstnega kraja. Bil je zadržan človek, ki se ni dobrikal ljudskim gibanjem; od gledališča je terjal značaje, ne bleščave.
Po Aidi iz leta 1871 je splošno veljalo, da je njegovo delo končano. Namesto tega je leta 1874 nastal Rekviem v spomin na Alessandra Manzonija, po dolgem molku pa še dve pozni operi po Shakespearu, ki ju je napisal z libretistom Arrigom Boitom: Otello leta 1887 in Falstaff leta 1893, komedija, dokončana v njegovem osemdesetem letu. Premoženje, ki mu ga je prineslo gledališče, je vlagal v stvarne reči, med njimi v Casa di Riposo per Musicisti v Milanu, dom za ostarele glasbenike, ki ga je ustanovil in obdaril. Umrl je v Milanu 27. januarja 1901, na njegovem pogrebu pa so ulice napolnile velike množice. Njegove opere niso nikoli zapustile repertoarja, dvestoletnico njegovega rojstva leta 2013 pa so po vsem svetu obeležili z izvedbami in oddajami.