Ennio Morricone
1928 – 2020 · Italy
Znan po: Italijanski skladatelj z več kot 400 filmskimi glasbami, od Leonejevih vesternov do Misijona
“Glasba je ostala še dolgo potem, ko so slike izginile.”
Biografija
Ennio Morricone se je rodil 10. novembra 1928 v Rimu kot sin Maria Morriconeja, poklicnega trobentača, in Libere Ridolfi, ki je vodila majhno tekstilno delavnico; odraščal je v Trastevereju. Oče ga je naučil brati note in igrati več instrumentov, med sošolci pa je imel Sergia Leoneja, s katerim je začel sodelovati tri desetletja pozneje. Leta 1940 se je pri dvanajstih vpisal na konservatorij Svete Cecilije in štiriletni tečaj harmonije opravil v šestih mesecih. Leta 1946 je diplomiral iz trobente, kompozicijo je študiral pri Goffredu Petrassiju in leta 1954 diplomiral še iz nje. V teh letih je igral trobento v jazzovskih zasedbah in aranžiral popevke, da je pomagal preživljati družino.
Morricone je začel kot aranžer, delal je za RCA Victor in od leta 1955 pisal nepodpisano glasbo za film in gledališče; leta 1958 ga je zaposlil radiotelevizijski zavod RAI, a je odšel že prvi dan, ko je izvedel, da hiša prepoveduje predvajanje glasbe svojih zaposlenih. Od začetka šestdesetih let je napisal glasbo za vse filme Sergia Leoneja od Za prgišče dolarjev naprej, glasba, ki jo je leta 1966 napisal za Dobri, grdi, hudobni, z žvižgi, glasovi, električno kitaro in naraščajočo Ekstazo zlata, pa je spremenila predstavo o tem, kako sme zveneti filmska glasba; leta 2008 je bila sprejeta v Grammyjevo hišo slavnih. Glasbe za Bilo je nekoč na divjem zahodu se je po ocenah prodalo deset milijonov izvodov. Med letoma 1966 in 1980 je pripadal eksperimentalnemu kolektivu Il Gruppo, leta 1969 je soustanovil rimski studio Forum Music Village, ves čas pa je pisal tudi koncertno glasbo, skupno več kot sto del, ob več kot štiristo glasbah za film in televizijo, med njimi za Alžirsko bitko, Days of Heaven, The Thing, Misijon in vse filme Giuseppeja Tornatoreja od Cinema Paradiso naprej.
Delal je iz Rima in se ni preselil v Hollywood, Hollywood pa je prišel k njemu: med režiserji, ki jim je pisal glasbo, so bili Brian De Palma, John Carpenter, Warren Beatty in Quentin Tarantino. Za oskarja za izvirno filmsko glasbo je bil nominiran za Days of Heaven, Misijon, Nedotakljive, Bugsyja in Maleno, a ga ni prejel; leta 2007 je dobil častnega oskarja, leta 2016 pa naposled še tekmovalnega, za Podlih osem. Morricone je umrl 6. julija 2020 v Rimu, star enaindevetdeset let, potem ko si je pri padcu zlomil stegnenico. Opera Partenope, ki so mu jo naročili leta 1995, je bila prvič uprizorjena decembra 2025.