Boris Pahor
1913 – 2022 · Slovenia
Znan po: Tržaški slovenski pisatelj, čigar Nekropola priča o nacističnih taboriščih
“Preživel je, da bi pričeval, in pričeval je celo stoletje.”
Biografija
Boris Pahor se je rodil 26. avgusta 1913 v Trstu, ko je bilo mesto še veliko pristanišče Avstro-Ogrske in je njegov oče služboval v njeni upravi. Z rapalsko pogodbo so družina in približno tristo tisoč drugih Slovencev pripadli Kraljevini Italiji, po Mussolinijevem prevzemu oblasti pa se je začelo načrtno izbrisovanje. Leta 1920 je sedemletni Pahor od blizu gledal, kako črnosrajčniki požigajo tržaški Narodni dom; nekaj let zatem je bila slovenščina prepovedana kot učni jezik, slovenski priimki in krajevna imena pa poitalijančeni. Šolal se je v italijanščini v koprskem semenišču in nato študiral teologijo v Gorici, ob tem se je sam učil knjižne slovenščine in pod psevdonimom objavljal prve črtice v ljubljanskih revijah.
Leta 1940 so ga vpoklicali v italijansko vojsko in poslali v Libijo, pozneje je v Lombardiji delal kot vojaški prevajalec in se vpisal na Univerzo v Padovi. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško okupacijo, in se pridružil slovenskim partizanom na Primorskem. Skupaj s stotinami drugih, osumljenih podpore odporniškemu gibanju, ga je primorsko domobranstvo izročilo Nemcem. Sledili so Dachau, Sainte-Marie-aux-Mines in Natzweiler-Struthof v Alzaciji, znova Dachau, nato Mittelbau-Dora in Harzungen ter naposled Bergen-Belsen, osvobojen 15. aprila 1945. Iz tega leta je zrasla Nekropola, izdana leta 1967, v kateri se pripovedovalec dve desetletji pozneje vrne v Natzweiler-Struthof in med izletniki hodi po taboriščnih terasah. Prav ta knjiga je ponesla njegovo ime po Evropi in izšla v vrsti jezikov.
Preostanek življenja je Pahor preživel v Trstu, kjer je poučeval, urejal revije in se prepiral. Zaradi odkritega nasprotovanja jugoslovanskemu komunizmu je v domovini ostal neobjavljen in nenavajan vse do slovenske osamosvojitve leta 1991, priznanje pa je prišlo šele v visoki starosti: francoska legija časti, avstrijski častni križec za znanost in umetnost ter nominacija Slovenske akademije znanosti in umetnosti za Nobelovo nagrado za književnost. Naziv častnega meščana Ljubljane je zavrnil, ker slovenska politika, leva in desna, po njegovem prepričanju slovenske manjšine v Italiji ni podprla tako, kot bi jo morala. Poročen je bil s pisateljico Radoslavo Premrl, ki je umrla leta 2009, in pri devetindevetdesetih letih je izdal knjigo, posvečeno njej. Od septembra 2019 je bil najstarejši živeči preživeli holokavsta. Boris Pahor je umrl v Trstu 30. maja 2022, star sto osem let.